nedelja, 12. december 2010

poročilo 2. vaje


POROČILO DRUGIH VAJ
Druge vaje so potekale 8. novembra 2010,v prostorih fakultete za uporabne družbene študije in ravno tako v dveh delih. Prvi je bil izveden v šoli, drugi pa doma, navodila za nalogo pa smo dobili na spletni strani moodle.fis.unm.si.
Kot prvo nalogo smo morali v skupinah razstaviti stacionarni računalnik, ter postopek fotografirati. Cilj te vaje je bil, da se praktično spoznamo s komponentami računalnika, ter da jih znamo pravilno in natančno razstaviti.
Te naloge smo se lotili tako, da smo najprej razstavili ohišje računalnika, nato pa se lotili zahtevnejšega dela. Iz notranjosti računalnika smo kot prvo odstranili napajalnik, kateri skrbi, da so vsi deli računalnika preskrbljeni z elektriko. Za tem smo odstranili RAM in ROM, elementa, ki sta namenjena za shranjevanje podatkov in ukazov. Pritrjena sta bila na enostaven način, tako da tukaj ni bilo težav pri odstranjevanju. Za tem, smo se lotili procesorja, pri čemer smo morali odviti kar nekaj vijakov, da smo ga odstranili. Ta kos, je tudi izredno pomemben, saj se v njem dogaja obdelava podatkov, hkrati pa nadzoruje tudi druge komponente. Predzadnje smo odstranili DVD predvajalnik, kot zadnjo pa smo odstranili matično ploščo. Ta služi za povezovanje ostalih enot, ter omogoča njihovo medsebojno delovanje. Na njej pa so bili že predhodno pritrjeni tudi zvočna in grafična kartica, katerih pa se ne odstranjuje, ker so že integrirani. Med celotnim procesom smo morali paziti tudi na žice, da nismo česa poškodovali.
Ko smo nalogo končali, smo morali postopek opisati, ter vanj vključiti fotografije, ki smo jih med nalogo naredili, ter posebej opisati enote, ki smo jih med postopkom spoznali. Vse to smo morali objaviti na blogu kot tutorial.
V drugem delu naloge, smo se spoznali z brezplačnim operacijskim sistemom Ubuntu. Eden od študentov je iz spleta downloadov Ubuntu, ter ga vsakemu posebej zapekel na Live CD. Pri uporabi tega operacijskega sistema smo imeli dve možnosti: ali ga instaliramo ali ga uporabimo le kot demo varianto. Mi smo uporabili slednjo. Zagnali smo jo tako, da smo po vstavitvi CDja, ponovno zagnali računalnik, ter ob prikazu imena računa ob zagonu stisnili F12, da smo prišli do možnosti »try Ubuntu«. Ko se je demo verzija odprla sem Ubuntu na hitro preletela, delo pa nadaljevala doma.
Doma sem na isti način zagnala poskusno različico Ubuntuja ter ga malo podrobneje pregledala in nekoliko primerjala z operacijskim sistemom Windows. Ugotovila sem sta si podobna in enako preprosta za uporabo.
Doma sem se tudi pozanimala o Moorovem zakonu, ki pravi da bi se morala zmogljivost visoko zmogljivih vezij podvojiti vsakih 18 mesecev in da se število tranzistorjev na kvadratnem palcu podvoji vsako leto in šest mesecev. Nadalje sem na internetu odkrila, da ta zakon ne drži več popolnoma.
Kot zadnji del domače naloge je bilo spoznavanje z kodiranjem znakov in kodnimi tabelami.
Kodiranje znakov obsega  kodiranje vseh črk (velikih in malih), številk, matematičnih in slovničnih znakov. Je dogovorjeno določanje vrednosti vsaki od teh znakov, katero pretvorimo v binarno obliko, da jo računalnik lahko razume. Te kode pa so razvrščene v kodne tabele. Poznamo jih veliko vrst, podrobneje pa smo morali opisati ASCII, utf-8 in Win-1250. Ugotovili smo, da ASCII koda ne pozna šumnikov, dobimo jih le z dodajanjem v prosta mesta v kodni tabeli. Ostali dve kodi pa poznata šumnike, saj sta bolj obsežni od prve.
Za tem sem poskušala razumeti, kako spletni brskalnik prepozna katero kodno tabelo mora uporabiti in kako se odziva če spremenim kodne tabele. Ugotovila sem, da je kodna tabela že zapisana v podatkih o strani, ki jo želimo odpreti, če pa kodno tabelo zamenjamo, se tudi znaki na spletni strani ustrezno zamenjajo z drugo kodo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar