Informacije, so stvari, ki jih zaznavamo in spremljamo vsak dan. Zaznavamo jih z vsemi našimi čutili (vid, sluh, okus, tip, vonj). Spadajo v različne kategorije, glede na način kako jih zaznamo, glede na to kaj nam sporočajo in podobno. Informacija nam lahko na primer pove, da se mimo na nekaj premika, kaj to je, kako zgleda. Lahko nas tudi informira o določenem stanju ali dogodku. Skratka, informacije spremljamo neprestano, zato je mora vsak osebek znati prepoznati informacije, ki so potencialno uporabne, tiste, ki pa so popolnoma neuporabne pa mora spregledati, saj bi v nasprotnem primeru nebi mogel vseh dražljajev „predelati“.
Na tej točki pa moramo uvesti še pojem podatek. Ta pojem je v tesni povezavi z informacijo, saj je njena predhodna oblika. Podatki pa so različni zapisi dejstev slik in zvoka. Le ti pa so lahko uporabni ali ne. Ko pa nekdo pride v stik z določenim podatkom in mu je uporaben za določeno stvar, postane ta podatek informacija, vendar le pod pogojem če ima poleg izvora tudi ponor oziroma prejemnika. Za primer lahko podam prometni znak STOP, katerega pomen je dogovorjen. Če ta znak opazi nekdo, ki je z dogovorom seznanjen, bo vedel da se mora ustaviti, to pa zanj že pomeni informacijo. Nekdo, ki pa pomena tega znaka ne pozna, mu bo ostal le kot podatek, da ta znak pač tam stoji, ne bo pa ga upošteval, ker ne ve kaj pomeni, kar mu bo verjetno škodilo. Iz tega lahko sklepamo, da podatki in informacije močno vplivajo tudi na varnost in lahko odločajo o pomembnih stvareh tudi kot sta življenje in smrt.
Na kratko povedano je informacija rezultat obdelave podatkov, ki je primeren za določeno obdelavo. Kot primer lahko navedem nakup določenega prehrambenega izdelka. Na embalaži navadno piše vsebnost sladkorjev, maščobe, beljakovin, vitaminov, energijsko vrednost in ostalo. Vse to predstavlja kup podatkov, ki za nekoga, ki se s hrano ne obremenjuje, ostanejo le podatki. Če pa bo določen izdelek hotel kupiti nekdo s sladkorno boleznijo, mu bo zanj podatek o vsebnosti sladkorja postal informacija, na podlagi katere se bo odločil za nakup. Podobno velja za neko osebo, ki skrbi za telesno podobo, kateri bo podatek o vsebnosti maščob in energijski vrednosti predstavljala informacijo, katera bo vplivala na nakup.
Informacija v informatiki pa je popolnoma druga stvar in je definirana kot znanje, ki zmanjša negotovost, povezano z pojavom določenega dogodka iz končne množice možnih dogodkov. Vedno pa je podana v obliki digitalne besede.
Digitalne besede bi lahko razumeli kot besede ki jih razume računalnik, saj naših ne more. Tako naš jezik preko nekaterih dogovor vnašamo v računalnik preko določenih pretvornikov (tipkovnica, mikrofoni, ekran itd.), ki analogno spremenijo v digitalno in obratno. Ti pretvorniki pa so potrebni zato, ker se v digitalni obliki uporablja izključno zapis v obliki dvojiškega sistema, edinega v katerem računalnik lahko operira. Osnovna enota digitalnih besed je bit (angleško: Bynari Digit). Navadno pa jo tvori več bitov. Tako poznamo štiri bitno digitalno besedo, ki jo imenujemo nible, osembitno, imenovano byte (kar pomeni tudi en zlog), ter več zložne digitalne besede, kot so dvozložne (16 bitna), osem zložna (64 bitna) itd..
Kot sem že omenila je osnova dig. besede bit. Bit ima le dve možni nasprotni možnosti, ki jih lahko zavzema (ja/ne, 0/1, v angleščini true/false). Osem bitov skupaj pa sestavlja en byte oziroma enozložno digitalno besedo. To pomeni, da vsak bit v enem bytu lahko zavzema vrednost 1 ali nič, zato je vseh možnih kombinacij 256. To število pa nam že predstavlja sporočilno sposobnost informacije, kar nam pove, da enozložna (osem bitna) digitalna beseda opiše 256 različnih stanj.
Sporočilno sposobnost izračunamo tako da 2 potenciramo na število bitov v digitalni besedi. Pri tem lahko omenimo še, da moramo nedvoumno opisati vsa stanja, zato je lahko pri opisu nekaterih digitalnih besed sporočilna sposobnost večja od potrebne, saj moramo vzeti cel zlog pri opisovanju, pri tem pa lahko polnilni prostor zapravljamo za odvečne bite.
Količina informacije digitalne besede pa je enaka številu bitov, ki jih ima ta beseda.
viri in literatura:
Peter Šuhnel: Uvod v informatiko 2010
sl.wikipedia.org
informatikaverbicdamjan.blogspot.com
